VSE KAR MORATE VEDETI O OKREVANJU IN OSKRBI RANE!
Lastniki se včasih premalo zavedamo, da z dobro in primerno oskrbo lahko precej izboljšamo in skrajšamo okrevanje po posegu ali poškodbi.
V času okrevanja je najbolj pomembno, da sledimo navodilom veterinarja. Nobena rana ali poškodba ni enaka, zato prav vsaka potrebuje posebno obravnavo.
Mehka tkiva in abdominalni predel (trebušni predel) se v 2-3 tednih zacelita do te mere, da žival lahko opravlja večino aktivnosti. Dokončno pa se zacelijo v 3-6 tednih. Ligamenti in sklepi se celijo precej dlje, od 8-12 tednov ali celo pol leta. Sami vemo, da pri zvinu gležnja lahko preteče kar nekaj časa, preden lahko normalno in suvereno stopimo na nogo.
Na uspešnost in hitrost celjenja vplivajo:
- Starost živali – mlajše živali se regenerirajo precej hitreje kot starejše živali.
- Vrsta živali – nižji kot je filogenetski razvoj živali, več tkiva se lahko obnovi, zato martinčki lahko obnovijo cel rep. Razlike se pojavljajo tudi med vrstami domačih živali.
- Splošno stanje živali – pridružene bolezni, lahko vplivajo na okrevanje. Kot primer lahko navedemo diabetes, ki močno vpliva na celjenje ran.
- Vrste tkiva – koža in vezivo se obnavljata hitro, medtem ko se kostno in hrustančno tkivo obnavlja počasneje.
- Stopnja poškodbe – večje poškodbe potrebujejo dalj časa, da se zacelijo.
- Komplikacije – infekcija je eden izmed najpogostejših razlogov za zakasnelo celjenje. Tudi tujki v rani zavirajo celjenje, saj drezajo v občutljivo tkivo in pozročajo vnetje.
CELJENJE RAN
Rana se lahko celi na dva načina, ki ju ločujemo glede na obliko robov in stik med njimi.
Primarno se celijo kirurške rane. Gre za rane, ki jih veterinar naredi sam, recimo v primeru odstranitve tumorja, sterilizacije, abdominalnih operacij. Take rane imajo ravne robove in dober medsebojni stik. Tveganje za okužbo je minimalno, saj se celoten operativni postopek izvaja sterilno, ponavadi pa se aplicirajo preventivno tudi antibiotiki. Taka rana se zaceli hitro in brazgotina, ki nastane je praktično neznatna.
Sekundarno celjenje je značilno za rane, ki si jih živali pridelajo same. Imajo razcefrane robove, stik med njimi pa je slab. Celitveni proces je počasnejši in možnost za okužbo z bakterijami je večja. To lahko vodi v gnojenje. Tudi sama brazgotina je ponavadi večja in opaznejša.
RANA PRI STERILIZACIJI IN KASTRACIJI
Sterilizacija in kastracija sta posega, s katerima se sreča skoraj vsak lastnik psa ali mačke. Sterilizacija, kljub temu da je rutinski poseg, je obsežnejša kot sama kastracija, saj pri samici veterinar posega neposredno v trebušno votlino. Rana pri sterilizaciji je večja kot pri kastraciji, zato je tudi nekoliko več eksudata in granulacijskega tkiva (tkivo, ki zapolni verzel v rani). Okrevanje je zato bolj boleče in celjenje rane daljše.
Pri kastraciji psa se podkožje in kožo zašije, medtem ko se pri kastraciji mačk ne šiva rane, saj se ta zelo hito zaceli.
ŠIVI
Šivi so lahko razgradljivi in nerazgradljivi. Glavna razlika je v tem, da razgradljivih ni potrebno odstranjevati, saj v telesu razpadejo. Večinoma je prisotna manjša reakcija tkiva, zaradi delovanja imunskega sistema, vendar to ni razlog za skrb. Nerazgradljive šive odstrani veterinar po 10 – 14 dneh celjenja.
Zelo pomembno je, da živali ne pustimo, da bi si šive grizla ali lizala, saj se lahko razvežejo. Na ta način se lahko rana okuži, pojavi pa se manjša rekacija tkiva (rdečina, bolečina, toplota predela).Tudi bragotina je ponavadi večja in jo dlaka težje preraste.
OSKRBA RANE PO VETERINARSKEM POSEGU:
Glavna naloga, ki jo ima lastnik, ko psa dobi v domačo oskrbo je, da poskrbi za zaščito rane. Ta mora biti psu izven dosega. Pasji gobec je pravo gojišče mikrobov, zato, kadar si ližejo rano, vse te mikrobe zanesejo vanjo. To lahko vodi v komplikacije, kot je recimo gnojenje.
Rano je vsake toliko smiselno pregledati in preveriti, če se iz nje izteka izcedek (pozorni smo na barvo, primesi krvi, vonj) ter nanašati mazila.
KAKO OSKRBIMO MANJŠE RANE?
Manjše rane, ki ne potrebujejo šivanja, lako oskrbimo tudi sami. Nikar se ne prestrašimo krvi, ta ima funkcijo spiranja rane in to je popolnoma normalno. Sami lahko rano speremo s fiziološko raztopino, če te nimamo, uporabimo vodo. Vse tujke moramo odplakniti z nje. Okolico lahko očistimo z blagim milom in vodo, samo rano pa razkužimo z jodom. Če je ta na mestu, kjer bi si jo pes lahko lizal, potem jo povijemo in zaščitimo.
KAKO ZAŠČITIMO RANO NAJBOLJ UČINKOVITO?
Zaščita rane je včasih lahko velik zalogaj za lastnike. Živali najdejo namreč tisoč in en način kako priti do nje. V uporabi so najpogosteje veterinarski ovratniki, a te še zdaleč niso idealna rešitev.
Lastnike čakajo izivi kot so zaletavanje v pohištvo, zatikanje med predmete, poleg tega pa rana večinokrat ni zaščitena pred valjanjem po travi ali igranjem z vrstniki.
Odlično rešitev predstavljajo izdelki Suitical, ki so oblikovani tako, da živali omogočajo več svobode pri gibanju in različnih aktivnostih. Izdelki so narejeni iz 94-96% bombaža in raztegljive tkanine Lycra. Na voljo sta Recovery Suit, ki pokriva trup in Recovery Sleeve, ki pokriva taco. Najdemo jih v različnih velikostih za pse in mačke. Ker pokrivata celotno površino trupa ali tace, je rana v celoti zavarovana pred lizanjem in grizenjem. Izdelka sta namenjena večkratni uporabi, saj se ju lahko opere v pralnem stroju. Z izdelki Suitical bomo rešili več muh na en mah, saj je rana dobro zaščitena, ljubljenčki zadovoljni in pohištvo v enem kosu in na svojem mestu.
Povezave do izdelkov: