Že res, da s svojo živo rumeno barvo ta dvoživka na daleč naznanja svojo strupenost, a kaj ko vsak kuža pač ni tako dojemljiv za ta sporočila in ga bolj zanima kako jo bo uplenil ali se z njo malo poigral. Če je le možno, mu to na vsak način preprečimo, saj se zanj to lahko konča tudi usodno. Močeradi, ki so sicer popolnoma miroljubne živalce, se ob ogroženosti namreč branijo z zelo močnim alkaloidnim strupom – salamandrinom, ki že v majhnih količinah pri psih povzroči motnje živčnega sistema.
Ko pes močerada prime v gobček, ali ga celo ugrizne, strup skozi ustno sluznico nemudoma preide v organizem in klinične znake povzroči že v nekaj minutah. Pojavijo se nemir, drgetanje, slinjenje, pospešeno dihanje, bruhanje, kasneje tudi dihalna stiska in nekontrolirani mišični krči. Intenzivnost znakov je odvisna od izpostavljenosti strupu, telesne teže in kondicije psa ter njegovega siceršnjega zdravstvenega stanja … Kuža lahko že v nekaj minutah ali urah pogine zaradi zadušitve.
Če se to zgodi našemu psu, mu gobček takoj obilno speremo z navadno vodo in poskrbimo za takojšnjo veterinarsko pomoč. A ker posebnega zdravila ali protistrupa ni, je tudi ta lahko neuspešna. Zato je najbolje, da imamo svoje kosmatince vedno pod nadzorom, še posebej pa v deževnih obdobjih, ko so močeradi aktivni tudi čez dan.
Kako pa močeradov strup vpliva na človeka?
Nam ta strup ni pretirano nevaren, če nismo alergični. Če pa že pridemo v stik z njim, pa si je priporočljivo umiti roke, saj njihov strup ob stiku s kožo le ni najbolj prijeten, povzroči lahko draženje in oteklino.